torek, 01. junij 2010

Za Abrahamovko

Očitno je večini že v navadi, da se zadnji trenutek spomnimo, da nekaj potrebujemo. Tako me je en večer poklicala mami in prosila, če jih lahko naredim voščilnico za kolegico ob Abrahamu. Veš da, ni problema! Pa jo vprašam za kak napotek glede barv in kdaj jo rabi. Hmm...jutri do štirih?! Uff, pol se bom pa kr lotila dela. Ampak vse vemo, da je nekaj na silo v trenutku težko narediti za dotično osebo. Tako sem iztisnila še zadnje atome pred spanjem, a nisem bila zadovoljna. Naslednji dan služba in odločila sem se, de grem prej domov, pred tem pa še po material (kot ponavadi, nikoli ni na zalogi tistega, kar si zamisliš). Vsa naspidirana sem začela delat, ura pa je tekla in tekla... In uspelo mi je do zadnje minute! Mamici pa sem naročila, da mi le naj vsaj par dni prej pove, kaj rabi, da ne bo nervoze. Ker delat za osebo, ki jo poznaš je drugače, kot delati kar tako. Se strinjate? Jaz se vsekakor.
In tukaj je ena nežna, ne preveč kičasta čestitka s pripadajočo kuverto (luknjice so za trakec, ki ga še tisti trenutek nisem uspela napelati).

Bodite v sončku! xxxx
DiDi

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Hvala za tvoj obisk in komentar:)