sreda, 4. april 2012

Še malo "divjine"...

Objavljam še zadnjo avstralsko objavo, čeprav je bilo videno še veliko več lepot in znamenitosti. Sydney je bil obiskan še kar 5-krat. Ogledali smo si ga še na nasprotni strani in z ladje, obiskali Aquarium, Wild life, razgledni stolp, v Sydneyu sva z mojim tudi pričakala leto 2012 z ognjemeti, s pogledom na operno hišo in most. Obiskali smo parlament v glavnem mestu Avstralije - Canberri, v bližini tudi mesto v malem (kot Minimundus), kjer ima svoj kotiček s hiškami tudi Slovenija. Polnočnice smo se udeležili s slovenski cerkvici/klubu, kjer so nama javno izrekli tudi dobrodošlico... In še bi lahko naštevala...
Skratka, pokažem še nekaj fotk iz manjšega živalskega vrta - Symbio, ker smo se lahko pobližje srečali z avstralskimi živalcami.
Do nadaljnjega se poslavljam in bom blog za nekaj časa zanemarila, vsem vam pa se zahvaljujem za pozitivne komentarje.

Lp!

sreda, 21. marec 2012

Izlet v Sydney

Kljub temu, da smo se vrnili s pestrega in daljšega potovanja, sva se za naslednji dan po vrnitvi z dragim odločila, da se sama podava na potep in na raziskovanje Sydneya. Sydney ima cca 4,35 mio prebivalcev in je glavno mesto zvezne države NSW, kot je Melbourne glavno mesto z.d. Victorie. Odločila sva se za vlak, ki je hkrati tudi   podzemni ter povrhu še dvonadstropni. Vožnja v eno smer iz Oak Flats do Sydneya je trajala 2 uri. 
Nič hudega, prvič bo sploh zanimivo opazovati okolico, oči so se lahko spočile s pogledom na morje in zelene evkaliptusove gozdove - prava džungla. Pomešala sva se med domačine, katerih avstralski naglas naravnost obožujem. Javni prevozi so polni potnikov, teh pa dolge razdalje nič kaj ne ganejo. Zamotijo se z vso možno tehnologijo, ki jo premorejo, od ipadov, ipodov, iphonov, macbookov in seveda pogovorom. Avstralci nasploh so neizmerno prijazni, vljudni, ne glede na raso. Veliko je aziatov, zanemarljivo malo pa črncev (Avstralija je imela svoje čase prepoved vstopa za črnske migrante). O originalnih aboriginih pa zaenkrat ni bilo ne duha ne sluha, če pa že, jih nisi spoznal, ker so že parkrat "premešani". Skratka, prispela sva na podzemno postajo Central, sledila gneči potnikov do izhoda, potem pa naprej za nosom. Namenoma nisva odprla vodnika, šla sva po občutku. Najprej naju je zapeljal že v malo preveč samotne ulice, zato sva ubrala nasprotno smer. Ker je začelo rahlo rositi (pri njih je to shower varianta - kot če pri nas pada gostejša megla), sva si privoščila napitek in počakala, da malo neha. Pa sva nadaljevala.... in razprostirati se je začel pogled na živahne in polne ulice, nenormalno visoke nebotičnike, še sonček se je prikazal.
In ko tako hodiva, fotografirava, se razgledujeva, osveživa z vodo...le polistava po vodniku, da vidiva kje se sploh nahajava. Nekih strašnih znamenitosti se v prvo niti nisva nadejala, saj imaš občutek, da je vse nekje daleč, predaleč za dosego cilja "by foot". A glej ga zlomka.... tam nekje v daljavi se je prikazoval znani Harbour Bridge in ker je operna hiša prav v njegovi bližini, so se nama oči kar zasvetile :)
Woohoo, na osnovi zemljevida, je bilo potrebno slediti ulico samo naravnost, ostalo pride samo. In res...
Kar naenkrat zagledava, kako iz zelenja štrlijo neke bele špice...Opera House!! Nisva mogla verjet, da bova te lepote deležna že po prvi uri najinega izleta. Na poti do nje pa okoli naju sama lepota. Na eni strani parki, na drugi strani harmonija razgibanih stavb. Breathtaking!
Šla sva skozi park, kjer se med zelenjem nahaja tudi Government house,
skozi veje pa se nama je že razkrivalo eno izmed čudes sveta... Mislim, da ni potreben nikakršen komentar, edino opomba, da je streha narejena iz ploščic in da ni bela (temveč krem barve), tak efekt naredi svetloba. Pa uživajte...
S pogledom čez ograjo pa se bohoti Harbour Bridge, po ogrodju katerega se lahko za proti plačilo tudi "sprehodiš" (npr. 300 ausd). Levo od mosta je zaliv Circular Quay.
Za prvi dan mislim, da je bilo videno glavno, odpravila sva se na kosilo, pogledala praznično okrašene shopping centre, nato pa počasi skozi mesto nazaj proti postaji in na 2-urno vožnjo.
Vrnila sva se v večernih urah, že po temi,  po naju pa sta prišla moja draga tetka in stric. In ker sta želela, da nama nič ne uide, sta naju še popeljala skozi tamkajšnja naselja, da vidiva, kako zgledajo preokrašene hiše, kot jih lahko vidimo v ameriških filmih... Hiše so privabljale gledalce, zraven njih si se lahko tudi ogrel, a kljub kiču so oddajale poseben čar.
In tako se je bogato izpolnjen zaključil še en dan...

torek, 20. marec 2012

50. malo drugače

Igra s številkami se mi je zdela primerna glede na slavljenko, ki se praktično vsak dan igra v vrtcu z malčki. Voščilnico sem odela v vesele, tople in pomladanske barve, uporabila embosiranje s srajčko ter s šablonami. Glede na to, da že nekaj časa nimam ustvarjalnih navdihov, sem potrebovala kar nekaj časa, da sem kot prvo sploh skombinirala papir. Ampak je končno nastal izdelek, s katerim sem zadovoljna.
Uživajte!

ponedeljek, 19. marec 2012

Plaže, plaže...plaže...

Ko ste vi še trdno pančkali, smo mi že veselo pičili proti NSW po morski daljši strani, se ustavili na razgledni točki Jemmies point, ki gleda na jezero Gippsland Lakes, nato pa smo si v samem mestecu na ladjici privoščili lahko morsko kosilo ob rahlem pozibavanju. Za lažjo prebavo pa še kratek sprehod ob jezercu.
Pot nas je zanesla do naslednjega rajskega mesteca Eden, kjer smo prenočili, še prej pa obvezno pregledali obalo in plaže.
Po prijetnem počitku in zajtrku v mestni kavarnici, se je potovanje nadaljevalo skozi še lepša mesta. Najprej smo šli v znano avstralsko sirarno Bega cheese factory, pogledali muzejček ter pokušali razne okusne sire.
Naslednja postaja za sprehod je bila Narooma,
...Batemans Bay in ker je bil čas že za kosilo, smo si privoščili fish&chips...tako je to ja, morske hrane na pretek, v kakršnikoli varianti... kratek sprehod in naprej na pot.
Naslednje morsko mesto, vredno ogleda in čofotanja po za mene kar topli vodi (zame je topla od 25 naprej), je bila Ulladulla.
Krasno...hoja v sončnem toplem vremenu, po pesku in morski vodi...z možgani na prepihu...neprecenljivo...
V istem stilu smo nadaljevali v Gerroi, na t.i. Seven mile beach. Ker je bilo naše potovanje že skoraj pri koncu, smo si privoščili daljši sprehod po plaži...masaža stopal...veter v laseh..... I miss that!
In ker nam ni bilo nič preveč in dovolj, je sledila zadnja postaja nekaj km pred domom, Kiama.
Med drugim je znana po svoji luknji, skozi katero ob močnem valovanju buta morje.
In tako se je zaključilo naše čudovito 5-dnevno potovanje. Ko bi vedeli, kaj še vse pride... :)

Papa