Izlet v Sydney

Kljub temu, da smo se vrnili s pestrega in daljšega potovanja, sva se za naslednji dan po vrnitvi z dragim odločila, da se sama podava na potep in na raziskovanje Sydneya. Sydney ima cca 4,35 mio prebivalcev in je glavno mesto zvezne države NSW, kot je Melbourne glavno mesto z.d. Victorie. Odločila sva se za vlak, ki je hkrati tudi   podzemni ter povrhu še dvonadstropni. Vožnja v eno smer iz Oak Flats do Sydneya je trajala 2 uri. 

Nič hudega, prvič bo sploh zanimivo opazovati okolico, oči so se lahko spočile s pogledom na morje in zelene evkaliptusove gozdove - prava džungla. Pomešala sva se med domačine, katerih avstralski naglas naravnost obožujem. Javni prevozi so polni potnikov, teh pa dolge razdalje nič kaj ne ganejo. Zamotijo se z vso možno tehnologijo, ki jo premorejo, od ipadov, ipodov, iphonov, macbookov in seveda pogovorom. Avstralci nasploh so neizmerno prijazni, vljudni, ne glede na raso. Veliko je aziatov, zanemarljivo malo pa črncev (Avstralija je imela svoje čase prepoved vstopa za črnske migrante). O originalnih aboriginih pa zaenkrat ni bilo ne duha ne sluha, če pa že, jih nisi spoznal, ker so že parkrat "premešani". Skratka, prispela sva na podzemno postajo Central, sledila gneči potnikov do izhoda, potem pa naprej za nosom. Namenoma nisva odprla vodnika, šla sva po občutku. Najprej naju je zapeljal že v malo preveč samotne ulice, zato sva ubrala nasprotno smer. Ker je začelo rahlo rositi (pri njih je to shower varianta - kot če pri nas pada gostejša megla), sva si privoščila napitek in počakala, da malo neha. Pa sva nadaljevala.... in razprostirati se je začel pogled na živahne in polne ulice, nenormalno visoke nebotičnike, še sonček se je prikazal.

In ko tako hodiva, fotografirava, se razgledujeva, osveživa z vodo...le polistava po vodniku, da vidiva kje se sploh nahajava. Nekih strašnih znamenitosti se v prvo niti nisva nadejala, saj imaš občutek, da je vse nekje daleč, predaleč za dosego cilja "by foot". A glej ga zlomka.... tam nekje v daljavi se je prikazoval znani Harbour Bridge in ker je operna hiša prav v njegovi bližini, so se nama oči kar zasvetile :)

Woohoo, na osnovi zemljevida, je bilo potrebno slediti ulico samo naravnost, ostalo pride samo. In res...

Kar naenkrat zagledava, kako iz zelenja štrlijo neke bele špice...Opera House!! Nisva mogla verjet, da bova te lepote deležna že po prvi uri najinega izleta. Na poti do nje pa okoli naju sama lepota. Na eni strani parki, na drugi strani harmonija razgibanih stavb. Breathtaking!

Šla sva skozi park, kjer se med zelenjem nahaja tudi Government house,

skozi veje pa se nama je že razkrivalo eno izmed čudes sveta... Mislim, da ni potreben nikakršen komentar, edino opomba, da je streha narejena iz ploščic in da ni bela (temveč krem barve), tak efekt naredi svetloba. Pa uživajte...

S pogledom čez ograjo pa se bohoti Harbour Bridge, po ogrodju katerega se lahko za proti plačilo tudi "sprehodiš" (npr. 300 ausd). Levo od mosta je zaliv Circular Quay.

Za prvi dan mislim, da je bilo videno glavno, odpravila sva se na kosilo, pogledala praznično okrašene shopping centre, nato pa počasi skozi mesto nazaj proti postaji in na 2-urno vožnjo.

Vrnila sva se v večernih urah, že po temi,  po naju pa sta prišla moja draga tetka in stric. In ker sta želela, da nama nič ne uide, sta naju še popeljala skozi tamkajšnja naselja, da vidiva, kako zgledajo preokrašene hiše, kot jih lahko vidimo v ameriških filmih... Hiše so privabljale gledalce, zraven njih si se lahko tudi ogrel, a kljub kiču so oddajale poseben čar.

In tako se je bogato izpolnjen zaključil še en dan...